3-krat MOJA PESEM

Avtorji: Žiga Bajec, Husein Kovačević in Svit Resnik, 7. b (mentorica: Helena Brezar)

Žiga Bajec, 7. b: MOJA PESEM

S svojo pesmijo sem začel,

jo v dobro in slabo odel.

Res ne vem, kako naj nadaljujem,

naj napetost stopnjujem.

 

Res ne vem, zakaj se pesem piše,

zakaj je nihče ne nariše.

Meni je pesem bolje brati,

le komu se namreč da pisati.

 

Ko pišem pesem,

po njej rime raztresem,

da človek se lažje zbere

in pesem v celoti prebere.

 

 

Husein Kovačević, 7. b: MOJA PESEM

Danes sem bil bolan,

jutri me v šoli ne bo,

zato oče sede za volan,

me vodi v bolnico in to je to.

 

Drugo kitico pišem 

in jaz rad rišem

Cristiana in Neymara,

a Messija noben ne mara.

 

Te pesmi nimam rad,

zato ker ni dobra,

ta pesem je en smrad.

Sem spoznal bobra,

 

kličem ga Suarez.

Al-Ahli je dober, tudi Mahrez,

Real Madridov Zidane,

tudi Atleticov Griezmann.

 

Imam rad nogomet,

ne maram rokometa. 

Zdaj, namesto da imam izlet, 

v bolnišnico grem, ker boli me peta.

 

Jaz hočem baklavo,

mami mi boža glavo

a noče, da jo naredi.

Jaz sem jezen,

ker ko jo naredi,

jo da sosedi.

 

 

Svit Resnik, 7. b: MOJA PESEM

Moja pesem lepega dne je nastala,

ko učiteljica je dejala:

“Za domačo nalogo napiši svojo pesem!”

jaz sem pa bil tako vesel, kot da vidim plesen.

 

Saj pisati ne znam,

to vedno vzame mi cel dan,

me starši priganjajo, da sem len,

da še ene pesmi spisati ne vem.

    

Ta poved me je prešinila,

v roke vzel prestrašen svinčnik sem ter začel.

Ugotovil sem, verz spisati je nadloga gnila,

marsikaj drugega rajši bi počel.

 

Potrudil sem se karseda dobro,

 a veliko rajši napišem kakšno zgodbo.

Ko pa se dan počasi odmaje stran,

 ugotovim, da samo en verz spisati znam.

 

Zberem zadnje pesniške moči,

a pri meni to kaj prida ni.

Na listu pokveka od pesmi leži,

le kaj mi ostalo bo od noči.