Mirko naredi mir

Avtor: Izak Plahuta Hušič, 5. b

Ta neverjetna zgodba govori o Mirku, ki je naredil mir v Ukrajini.

V Ukrajini je divjala vojna. Mirku je šlo to že precej na živce. Pa si je rekel: »Če sami ne nehajo, jih bom pa jaz ustavil.« Ni imel pojma, kako bi ustavil vojno, a ni mogel ostati križemrok. Starši so mu govorili: »Saj si še otrok, ubili te bodo!« Ampak ne. In je pobegnil. Vzel je jakno, si vtaknil piščal v žep in šel po prašni cesti. Peš.

Hodil je in hodil, v dnevu in noči, v soncu in dežju in prišel v gozd. Sedel je na štor in razmišljal. Kako neki bo prišel do Ukrajine? Kako bo sploh napravil mir? Segel je v žep in nekaj začutil. V rokah je držal petdeset evrov, ki mu jih je babica dala teden prej, ko ji je pomagal oprati avto. Dobil je odlično idejo. Lahko bi šel na vlak! Tekel je in tekel in prišel do železniške postaje. Skočil je na vlak in se usedel v prazen kupe. Prišla je prodajalka vstopnic. »Kam pa greš čisto sam?« ga je vprašala. »Oh, saj nisem sam. Babica me čaka na postaji, na kateri izstopim,« se je zlagal Mirko. Hitro so prispeli. Izstopil je in pešačil še malo naprej. Končno mu je uspelo! Prišel je do meje z Ukrajino.

Videl je ruševine mesta. Ker so bili povsod vojaki in ograje iz bodeče žice, je poiskal podzemni rov. Po vseh štirih se je plazil. Med počitkom je vzel piščal in si zaigral. Nad njim so bili vojaki. Ko so slišali njegovo miroljubno melodijo, so se raznežili. Pozabili so na boj in mislili le na lepe reči. Pričeli so se objemati in prepevati. Mirko je le našel način, kako narediti mir, zato je igral in igral … Vojaki so pospravili orožja in odšli domov k svojim družinam.

Vojna v Ukrajini je bila končana, miroljubni Mirko pa je odšel domov. Tokrat ga starša nista kaznovala.

Izakov spis je bil v lanskem šolskem letu izbran med najboljše štiri prispevke 2. triletja na literarnem natečaju Do konca in naprej, ki je bil razpisan v okviru Mladinskega literarnega festivala Bralnice pod slamnikom.