Pismo super junakinje
Avtorica: Hana Brezar, 9. a
11. 4. 2023
Draga Nina,
vsak dan hodim v šolo in zmeraj znova sem žalostna, ko vidim, v kakšni nevarnosti so otroci na poti v šolo. Velikokrat tudi na televiziji poročajo o nesrečah, v katerih so udeleženi tudi otroci. Izmislila sem si načrt, kako popraviti varnost na cestah po svetu, ampak naprej ti bom opisala težave, ki bi jih bilo potrebno odpraviti. Veliko avtomobilov se ne ustavi ob rdeči luči, kolesarji pa kar hitijo in hitijo in ne gledajo na druge. Velikokrat tudi semaforji sploh ne delajo, kar pomeni še 10-krat večjo nevarnost za otroke. Nekatere poti do šole so zelo nevarne, ker so precej uničene ali pa vodijo skozi gozd. Da sploh ne omenjam, da na cestah preži veliko ugrabiteljev.
Ves čas razmišljam, kako bi lahko pomagala. Čeprav sem obljubila staršem, da bom ostala skrivna super herojka in ne bom uporabljala svojih moči, mislim, da je čas, da z njimi pomagam otrokom. Večino teh stvari bi lahko naredila brez super moči, ampak ker bi rada to uredila čim prej, sem se odločila, da si bom pomagala z njimi. Toda ker toliko časa nisem uporabljala svojih moči, jih moram ponovno ali pa na novo razviti.
Prva stvar na mojem načrtu izboljšav je zagotovo ta, da bi se lotila popravila pločnikov in cest, ki nimajo pločnika. Kjer se le da, bi povečala ceste, da bi lahko postavila zraven še pločnik na vsaj eni strani. To bi naredila le tam, kjer ne bi povzročila prevelike škode, še posebej moram paziti na gorske ceste. Za to bi potrebovala moč, da se lahko teleportiram kamor koli in hitro dobim vse nujno za izdelavo. Potrebovala pa bi tudi moč, da bi si lahko izbrala katero koli znanje na svetu, npr. za gradnjo pločnikov. Ob že narejenih in novo narejenih pločnikih bi z močjo, da lahko premaknem in pritrdim vse, postavila močne kovinske ograje. S super močjo utrjevanja bi jih utrdila, da jih ne bi moglo podreti nobeno vozilo na tem svetu.
Potem pa bi se lotila semaforjev, ki nam na vsakodnevni ravni povzročajo polno težav, saj kar prenehajo delati brez razloga. Ali pa nehajo delati tudi ob izpadu elektrike. Zato bi rabila super moč, s katero bi lahko kontrolirala vse semaforje po celem svetu ne glede na to, kje bi se nahajala. Imela bi moč, da bi se zraven mene pojavil hologram vseh semaforjev, ki ne delajo, in jaz bi jih lahko samo z enim klikom spet vklopila.
Zagotovo pa bi imela največ težav z vozniki avtomobilov in kolesarji. Ampak za vsako stvar se najde rešitev, tudi za to. Problem je, da pri njih tudi ves čas delujoči semaforji ne pomagajo veliko, saj imajo svobodno voljo glede tega, kaj počnejo. Zato bi uporabila super moč, ki je malo kruta, vendar bi zagotovo pripomogla k temu, da bi bilo manj prometnih nesreč in posledično bi v nesrečah umrlo manj otrok. Imela bi dostop do njihovih misli takoj, ko bi se usedli v avtomobil. Upravljala bi samo to, kar počnejo na cesti. Je pa res, da je velik problem današnjega življenja tudi alkohol. Pod vplivom alkohola vozniki ne vidijo dobro in jih zanaša, v glavnem ljudje okoli njih niso varni. Zato bi lahko uravnavala njihove misli in tudi če bi imeli v sebi malo alkohola, bi avtomatično poklicali taksi, da ne bi ogrožali drugih na cesti.
Seveda je na cestah tudi vse več kriminala, kar se tiče ugrabitev. Zato imam dve ideji za rešitev. Prva je, da bi lahko s super močjo okoli otrok postavila varnostni balonček, ki bi imel moč, da zazna ljudi, ki bi otrokom radi škodovali, in nato prepreči, da bi se taki zlobneži približali otroku. Druga rešitev pa je, da bi že spet lahko vstopila v njihove možgane in jim tam izklopila gumb za ugrabitve.
Nekaj dni nazaj sem na podstrešju našla priročnik o uporabi super moči. Nekaj časa sem ga samo listala, dokler nisem prišla do ideje še za eno rešitev. Zdi se mi, da je ta res dobra in bi bila lahko zelo učinkovita. Lahko bi začela poučevati otroke in starše o varnosti v prometu. Verjetno bi nekateri ljudje protestirali in se prostovoljno ne bi hoteli udeležiti tečajev in predavanj. Seveda pa imam tudi za ta problem rešitev. Lahko bi torej nadzirala ta del njihovih misli, da bi jih možgani avtomatično, brez pomisleka, poslali na tečaje ali predavanja. Vem, da se ti mogoče zdi, da je to res narobe, da lahko nadziram njihove možgane, in da je to zares etično sporno. Ampak mislim, da še vseeno ni nič hudega, saj je to v njihovo dobro.
Kljub mojim super močem mi tega ne bo uspelo narediti sami, zato ti pišem s prošnjo, da mi s svojimi super močmi priskočiš na pomoč tudi ti.
Lepo te pozdravljam in upam, da se kmalu vidiva.
Tvoja Hana
Hana je sodelovala v natečaju za najlepše pismo, ki ga je razpisala Pošta Slovenije. Njeno pismo je bilo posebej omenjeno, zato je prejela certifikat in manjšo nagrado.