Zlobna kuharica

18. avgusta 2024

Avtorica knjige: Ana Kovačević, avtorica ilustracij: Eva Kovačević (6. b)

V Sloveniji v čisto normalni šoli s čisto normalnimi učitelji se je učencem zgodilo presenečenje. Eden izmed teh učencev je bil tudi Marko. Imel je le dva prijatelja. Enemu je bilo ime Luka, drugemu pa Miha.

Njim ta šola ni bila preveč všeč, ker je bila majhna in je v njej grozno smrdelo po siru in ribah. Vsi učenci so poskušali ugotoviti, od kod prihaja ta smrad, a nikoli niso ugotovili. To je bila še najbolj čudna stvar v tej šoli do dneva, ko se je v šoli zgodila grozota. Kot po navadi so končali z matematiko. To je bila zadnja ura pouka. Po pouku je Marko skupaj s prijateljema Lukom in Mihom odšel na kosilo.

V šoli imajo običajen jedilnik, ki izgleda tako:

JEDILNIK:

PON: lazanja, gobova juha

TOR: makaroni, solata

SRE: piščanec, sladoled

ČET: musaka, pita

PET: ribji file, juha

Stavim, da se vam že cedijo sline, a verjemite nam, da je v resnici vse drugače. Ko zagledaš debelo, prepoteno in umazano kuharico, takoj izgubiš tek. IZGLEDA TAKO:

Bila je zelo nesramna. In tudi kuhala ni najbolje. Jedi so bile ogabne, da so se vsi učenci že prvega dne odjavili od kosila. Razen tisti, ki so jim starši rekli, da morajo nujno jesti.

Jedilnik na prvi pogled ne izgleda slabo. A v resnici je bila hrana na njem tako ogabna, da ti je kar slabo. Na primer ko so nekega dne prerezali musako, so v njej zagledali velikega pajka. In ko so za kosilo učenci dobili sladoled, so okrog njega letele muhe in v njem so bile gosenice. Zdelo se je, da ga imajo v zamrzovalniku že tri leta. In v ponedeljek so v gobovi juhi videli rdeče koščke in kmalu ugotovili, da je kuharica v njo dala mušnice.

Včasih razmišljajo, zakaj je ravnatelj ne odpusti. To bi moral narediti že zdavnaj. Ta zoprna kuharica je na šoli zaposlena že 10 let. Ime ji je kuharica Silva, a vsi jo kličejo Sliva. Njej ta vzdevek ni bil preveč všeč. Silva je imela goste, kratke, rdeče lase, ki so bili vedno pokriti z mrežico. A pogosto se je zgodilo, da so učenci v kosilu odkrili cele šope njenih rdečih las. Kuharica Silva je bila vedno oblečena v dolge umazane hlače, belo majico in predpasnik, ki bi moral biti bel. Vendar je zaradi madežev hrane postal rjav. Imela je gubast obraz in majhne rjave oči, ki so prekipevale od jeze. Imela je tudi žalostna usta, ki se niso nikoli nasmehnila.

Nekega ponedeljka so učenci za kosilo dobili lazanjo in gobovo juho. V gobovi juhi je Miha odkril gosenico, v lazanji pa je Luka našel mačje dlake.

Marko, Luka in Miha so se odločili, da ne bodo dopustili, da za kosilo dobivajo ogabne in neužitne sestavine. Naslednji dan, takoj po pouku, so se odpravili v kuhinjo. Tega dne bi morali biti za kosilo makaroni in solata. Kdo ve, kaj bi se skrivalo v njih, zato so kosilo raje preskočili. Imeli so večje plane. Ko je kuharica Silva odšla na kavo med pavzo, so na hitro pokukali v hladilnik. V njem je bilo:

ovenela solata,
polži,
konzerva tune.

Pravzaprav je bila konzerva tune še kar normalna v primerjavi s tistimi sestavinami, a ko so jo odprli, so videli rdečo brozgo, iz katere je grozno smrdelo. Ko so tuno vrnili nazaj v hladilnik, so zavohali tisti smrad po ribah in siru. Obrnili so se in za seboj zagledali debelo temačno postavo. Zbežali so iz kuhinje. »Silva smrdi po siru in ribah,« je rekel Marko. A ne more še biti konec zgodbe, ker še nismo ugotovili, zakaj imajo tako slaba kosila.

Naslednjega dne so kot po navadi končali s poukom in šli na kosilo. Ko so prišli v jedilnico, pa Silve ni bilo. Iz kuhinje se je slišalo glasno cmokanje. Marko, Luka in Miha je zelo zanimalo, kaj se skriva v kuhinji, zato so pogledali. Cmokanje je prihajalo iz shrambe za hrano. Ko so odprli vrata, so zagledali Silvo, ki je jedla dobre sestavine. To so bile sestavine, ki bi morale biti vključene v njihova kosila. To pomeni, da je Silva med službo pojedla vse dobre sestavine in jih zamenjala s slabimi. Silva se je obrnila proti Marku in njegovima prijateljema, ki so ji rekli: Ravnatelju te bomo zatožili.« Silva pa je z globokim glasom odgovorila: »Oooooooo, bodo verjeli meni ali vam, mulcem? Sicer pa sem za ravnatelja že poskrbela.« To je rekla in se zlobno zasmejala.

Luka je prestrašeno vprašal: »Kako to mislite, da ste poskrbeli za ravnatelja?«

»Ko sem dobivala pritožbe od staršev, kako ogabna je hrana na tej šoli, sem vsem rekla, da je ravnatelj kriv za vse. Po dvesto šestinpetdesetih pritožbah in ljudeh, ki so mislili, da je ravnatelj kriv za vse, je prišlo do tega, da so ga odpustili. Kar pomeni, da sem jaz zdaj šefica šole.«

»Silva je ravnateljica!!!« so v en glas zavpili otroci. In zdaj so imeli tudi za malico slabe stvari.

A seveda ne bo ostalo tako, saj so bili Marko, Luka in Miha pripravljeni narediti vse, da bi se to spremenilo. Naredili so načrt.

Bil je čas, ko je Silva imela govor, da bo postala ravnateljica. Na prireditev je prišla cela šola. Marko, Luka in Miha so ugotovili, da imajo na telefonu posnetek, kako je Silva jedla sestavine za kosilo, zato so se odločili med njenim govorom dati posnetek na veliki zaslon, ki so ga imeli na odru.

Marko se je priplazil na oder in povezal svoj telefon z velikim zaslonom na odru tako, da bo lahko posnetek videla cela šola. In posnetek se bo predvajal čez 3, 2, 1 …

Vsi učenci in učitelji so na posnetku videli kuharico Silvo, ki se je basala s hrano. Nažirala se je s solato, mesom in celo s surovo čebulo. Silva je bila zelo panična, ker je videla, kako so bili vsi učenci in učitelji presenečeni nad posnetkom. Gospod Toni Rogljiček, ki naj bi Silvo razglasil za ravnateljico, je rekel: »Na srečo imam dovoljenje tudi za odpuščanje prevarantov.« In Silvi pokazal vrata, ki so vodila iz šole.

A Silva ni bila tak tip človeka, ki bi ubogala na prvo besedo. Seveda ni šlo brez pregovarjanja. Po eni uri pregovarjanja je Toni Rogljiček vprašal: »Kdo je odgovoren za ta posnetek?« Marko, Luka in Miha so stopili na oder in začeli govoriti o tem, da je Silva vsem staršem, ki so dali pritožbo zaradi prehrane, širila lažne govorice o tem, da je za vse kriv ravnatelj. V bistvu pa ravnatelj ni bil kriv za nič. Po tem govoru so imeli dovolj dokazov, da kuharico Silvo odpustijo. Ko je odhajala, je vsem jezno zavpila: »VRNILA SE BOM!!!« In jezno pogledala učence.Končno se je končala ta norišnica. Gospod Toni Rogljiček je poklical starega ravnatelja in ga vprašal, če bi vzel nazaj svojo službo. Ravnatelj je bil zelo srečen in je takoj rekel ja.

A imeli so še eno težavo. Kdo jim bo kuhal zdaj, ko Silve ni več? Tudi za to so poskrbeli. Dobili so novo kuharico po imenu Meta. Bila je zelo prijazna in je tudi zelo dobro kuhala. Vsi so bili zelo srečni in se niso več pritoževali nad hrano v šoli.