UVRSTILI SMO SE NA DRŽAVNO SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV

Avtorji prispevka: Lučka Oražem, Tim Razboršek in Jernej Zavasnik, 9. b
V sredo, 19. 3. 2025, je na OŠ Brinje Grosuplje potekalo 14. regijsko srečanje mladih raziskovalcev osnovnošolcev, na katerem smo se mladi raziskovalci uvrstili na državno srečanje, ki bo potekalo 19. maja 2025 v Murski Soboti.
Več o naših raziskovalnih nalogah si lahko preberete spodaj:
LUČKA ORAŽEM, 9. b: TESLINI IZUMI IN PATENTI NEKOČ IN DANES (raziskovalna naloga s področja elektrotehnike, mentorica: Polona Mežnar)
V raziskovalni nalogi sem se osredotočila na področje elektrotehnike, natančneje na življenje in izume Nikole Tesle. Odločila sem se za to temo, ker je Tesla eden najvplivnejših izumiteljev vseh časov, njegovi dosežki pa so še danes osnova za številne sodobne tehnologije. Zanimalo me je, kako so se njegovi izumi razvijali in kakšen vpliv imajo danes, zato sem želela podrobneje raziskati njegov prispevek k znanosti in tehnologiji. V nalogi sem najprej preučila Teslovo življenje, njegovo izobraževanje ter ključne mejnike v njegovi karieri. Podrobneje sem analizirala njegove najpomembnejše izume, kot so sistem izmeničnega toka, indukcijski motor, Teslin transformator in brezžični prenos energije. Posebno pozornost sem namenila vprašanju, kako so se njegovi izumi skozi čas izboljšali in kako jih danes uporabljamo v različnih industrijskih panogah. Raziskovala sem s pomočjo strokovne literature, spletnih virov in znanstvenih člankov. Poleg tega sem izvedla eksperiment, v katerem sem poskusila izdelati preprost model enega od Teslinih izumov, da bi bolje razumela njegove principe delovanja. S tem sem želela preveriti, kako lahko Tesline ideje približamo učencem in jih uporabimo pri učenju. Raziskava je pokazala, da so Teslini izumi še danes izjemno pomembni in nepogrešljivi v sodobni tehnologiji. Njegovo delo nam omogoča razumevanje osnov elektrotehnike in delovanja naprav, ki jih vsakodnevno uporabljamo.

Lučka Oražem je raziskovala genialne izume Nikole Tesle.
TIM RAZBORŠEK: PRIMERJAVA IN ANALIZA SIMFONIJ IN GODALNIH KVARTETOV DIMITRIJA ŠOSTAKOVIČA, 9. b (raziskovalna naloga s področja glasbene umetnosti, mentorica: Alenka Markus Rezar)
Šostakovič je napisal 15 godalnih kvartetov in 15 simfonij. Godalni kvartet sestavljajo viola, dve violi in čelo. Simfonijo izvaja orkester, ki ga sestavlja več sekcij in je precej obsežnejši. Po primerjavi in analizi izvemo, da so simfonije in godalni kvarteti Dimitrija Šostakoviča kar podobni v glasbeni tehniki in značilnemu stilu skladatelja. Kljub temu se še vseeno strukturno razlikujeta v manjših stvareh in očitno je imel Šostakovič tudi pri simfonijah več možnosti za glasbo z več plastmi. Ker je simfonije pogosto objavil, je moral biti zelo pazljiv glede tega, kar je napisal – če bi nekatere naprednejše tehnike uporabljal bolj očitno, bi bila vlada nezadovoljna in bi ga posledično zaprla. Pri godalnih kvartetih teh težav ni imel, saj so bili posvečeni zasebnim premieram Beethovnovega kvarteta in ne širši javnosti. V obeh vrstah del je izražal svoja čustva, a pri godalnih kvartetih je seveda to veliko bolj očitno. Pri obeh je tonska barva modernejša in tonalnost je velikokrat zamegljena, sploh pri kasnejših delih. Pogosto preide v atonalne lestvice. Redkeje uporablja diatonične harmonične vezi, raje se poslužuje modernejših vezi. Ritem ima veliko posebnosti, kot so sinkope. Pri melodiji je zelo inovativen z globokim čustvenim pomenom. V resnici je razlika samo v tem, kako pogosto uporablja posamezne tehnike in kako dela predstavljajo njega.

Tim Razboršek je navdušil komisijo, ki mu je podelila največje število točk.
JERNEJ ZAVASNIK: MERITVE IONIZIRAJOČEGA SEVANJA RADIOAKTIVNIH VIROV Z GEIGERJEVIM ŠTEVCEM IN MERILNIKOM RADONA, 9. b (raziskovalna naloga s področja fizike, mentorica: Polona Mežnar)
Ionizirajoče sevanje je naravni proces, brez katerega živa bitja sploh ne bi obstajala, saj je ionizirajoče sevanje gonilna sila evolucije. Proces naravnega radioaktivnega razpada, pri katerem nastajajo delci ionizirajočega sevanja, organizmom v vsakdanjih količinah ne predstavlja nevarnosti, saj je cela paleta radioaktivnih izotopov prisotnih v naravi. Med pomembnejše vire naravnega ionizirajočega sevanja spadajo: plin radon, žarki iz vesolja in tal ter hrana in pijača. Največji problem za naš vsakdanjik je plin radon, ki je prisoten v prsti in vodi. Zanimalo me je, kako je jedrska fizika raziskovala svet atomskega jedra. Izvedel sem tudi meritve ionizirajočega sevanja radona in ionizirajočega sevanja različnih virov iz vsakdanjega življenja. Uporabil sem naslednje vire ionizirajočega sevanja: desertne krožnike iz uranovega stekla, z uranom glaziran krožnik, uro, ki ima številčnico in kazalce prevlečeno z radijem, uranovo rudo, mrežico za plinske svetilke, varilno elektrodo s torijem, umetno gnojilo, brazilske oreščke in upepeljen bananin olupek. Z Geiger-Müllerjevim števcem sem največjo količino ionizirajočega sevanja izmeril pri krožniku z uranovo glazuro v enoti CPS in pri mešani uranovi rudi v enoti µSv/h, najmanj pa pri upepeljenem bananinem olupku in brazilskih oreščkih. Največjo količino radona sem izmeril v zaprti posodi z radijevo uro, najmanjšo pa v kleti sorodnikov.

Jernej Zavasnik je s svojo predstavitvijo, na kateri je praktično prikazal svoje ugotovitve, navdušil člane komisije in jih tudi naučil nekaj novega.
Zelo smo veseli, da nam je uspela uvrstitev na državno srečanje mladih raziskovalcev.

Po regijskem srečanju mladih raziskovalcev na OŠ Brinje Grosuplje (mentorica Polona Mežnar, Tim, Hana, ki je bila Lučkina moralna podpora, Lučka in Jernej).